Jezikoslovec, prevajanje jezikov

Ljubezen do jezika in kariera prevajalca

jezikoslovec — Sun, 27 Feb 2011 23:30:54 +0000

Prevajalci so lahko prisotni v poslovnem okolju, v podjetju pri pomembnih poslovnih odločitvah, lahko so prisotni pri diplomatskih pogajanjih, lahko skrbijo za pomembno komunikacijo med pacienti in zdravniki, med strankami in odvetniki, literarnimi ustvarjalci in ustvarjalci po svetu.
Prevajanje je zelo zahtevna spretnost, povezuje kulture, je most med deli sveta. Tisti, ki imajo radi jezik, lahko postanejo del tega razgibanega področja.
Z zaključenim študijem prevajanja lahko pričnete s prevajanjem kot samostojni prevajalec, izobražujete bodočo generacijo prevajalcev, postanete del mednarodne mreže prevajalcev, tolmačev in strokovnjakov na jezikovnem področju, lahko postanete prevajalec za vlado, lahko nudite storitve kot strokovni prevajalec, naprimer medicinski prevajalec za medicinsko prevajanje. Lahko delate kot direktor prevajalskega podjetja ali izvedete literarni prevod in drugo.

Zakaj se opravlja več osnovnih prevodov brez lekture

jezikoslovec — Fri, 25 Sep 2009 19:53:25 +0000

Glavni razlog je v tem, da strankam, ki se odločijo, da ne potrebujejo lekture prevoda takšna kakovost prevoda brez lektoriranja zadošča. Velikokrat stranke same opravijo skrben pregled prevoda v kolikor gre za pomembne vsebine . Včasih pa gre tudi za besedila informativne narave in kakovost na ravni standardnega prevoda zadostuje. Seveda pa obstajajo prevajalske agencije, ki že za osnovnega prevajalca postavijo odličnega prevajalca, specializiranega za določeno področje in so že osnovni prevodi vrhunsko opravljeni.

Cene prevodov

jezikoslovec — Sun, 31 May 2009 22:25:32 +0000

Cene prevajanja besedil se lahko med prevajalskimi agencijami precej razlikujejo. Nekatere prevajalske agencije npr. ob prevajanju ponujajo tudi lektoriranje, katerega cena je lahko že všteta v ceno prevoda. Na ceno pa pomembno vplivata še jezikovna kombinacija, za katero potrebujete prevod in pa vrsta besedila. Če npr. potrebujete prevod zahtevnejšega besedila, kot je je npr. pravno besedilo ali medicinsko besedilo je verjetno, da bodo nekatere prevajalske agencije zahtevale nekoliko višjo ceno kot pa za prevode enostavnejših besedil.

Hitro prevajanje besedil

jezikoslovec — Fri, 01 May 2009 22:00:44 +0000

V splošnem velja, da lahko prevajalec na dan prevede kakovostno le določeno število strani, zato je tudi čas, ki ga prevajalska agencija porabi za prevod omejen. Tipično je, da prevajalec lahko prevede 5-7 strani na dan, se pa se to seveda razlikuje od prevajalca do prevajalca. Način, kako lahko stranko kljub temu dobi prevedeno besedilo hitreje od prej navedenih standardov je ta, da isto besedilo prevaja dva ali več prevajalk oziroma prevajalcev. Problem v tem primeru pa je, da ni besedilo povsem usklajeno med različnimi deli besedila, saj ga prevajajo različne prevajalke oziroma prevajalci.

V Evropi vedno manj prevajalcev

jezikoslovec — Thu, 16 Apr 2009 22:23:05 +0000

Pred kratkim sem prebiral o zanimivem procesu, ki poteka na področju prevajanja oziroma v povezavi z prevajalci v Evropski Uniji. Gre namreč za to, da prevajalci v Evropski Uniji odhajajo v pokoj v veliko večjem številu kot prihajajo novi prevajalci. Zaradi takšnega procesa naj bi pomanjkanje prevajalcev v Evropski Uniji že čez nekaj predstavljal zelo resen problem. Evropska Unija skuša nekaj ukreniti na tem področju predvsem s tem, da pripravlja programe in materiale, s katerimi bo skušala spodbuditi mlade ljudi k učenju jezikov. Problem v zvezi z prevajalci je tudi ta, da prevajalci v Evropski uniji morajo imeti čimveč izkušenj, to pa je nekaj, kar prevajalcem začetnikom seveda manjka. Prav zanimivo da je v tej krizi prevajanje področje kjer se potemtakem skoraj bi potrebno bati za službo.

Jezikoslovje in gospodarska slika

jezikoslovec — Fri, 20 Mar 2009 21:51:58 +0000

Razmišljam o tem, da so še precej hujši poklici v katerih bi lahko človek bil v tej recesiji, kot je jezikoslovje. Ukvarjanje z jeziki, bodisi v vlogi lektorja, prevajalca ali kako drugače je v teh gospodarskih razmerah vsekakor bolj stabilno in manj problematično, kot pa če delate npr. v kakšnih panogah, ki so bolj izpostavljene do recesije. V osnovi je temu verjetno tudi zato, ker so jezikovne dejavnosti nekaj kar je težko nadomestljivo z nekimi substituti. Če npr. izvažate v deželo A, potem seveda ne bodo v deželi A nenadoma vsi začeli govoriti jezika A, samo zaradi tega, ker je izbruhnila kriza. Verjetno se v tem skriva pomembni razlog, zakaj je na jezikoslovnem področju nekoliko več stabilnosti v teh razmerah. Je pa seveda res, da se vplivu ni mogoče popolnoma izogniti, če npr. pade povpraševanje na izvoznem trgu, potem je seveda manj tudi povpraševanja po npr. navodilih za izdelke, ki se izvažajo na takšen trg.

Prevajanje in lektoriranje

jezikoslovec — Sun, 22 Feb 2009 01:56:46 +0000

Če želite prevajanje določenega besedila, potem imate tudi možnost, da se odločite, da se po prevodu besedila opravi še lektoriranje prevoda. Lektoriranje opravljajo lektorji, ki so posebej usposobljeni za popravljanje napak s področja slovnice, pravopisa, oblike,… V splošnem velja, da je moč z lektoriranjem še izboljšati prevajanje oziroma prevod besedila, še zlasti če sam prevajalec ni najboljši na tem področju. Stranke se zato pogosto odločajo, da ob samem prevodu zahtevajo še prevajanje. Velja tudi, da je cena lektoriranje v splošnem znatno nižja od cene prevajanja, tako da to tudi finančno ne predstavlja večjega problema, čeprav je seveda res, da v času krize tudi podjetja veliko bolj pazijo na stroške.

Jezikovne družine, prevajanje med jeziki

jezikoslovec — Sat, 27 Dec 2008 18:08:15 +0000

Naletel na zanimiv članek na temo jezikovnih družin na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/education/languages/languages-of-europe/doc94_sl.htm

Članek podaja kratko zgodovino evropskih jezikov, sodobne verzije naj bi izvirale iz skupnega prednika - indoevropskega prajezika. Podana je tudi razdelitev jezikov po petih glavnih skupinah.

Šesti slovenski pravopis

jezikoslovec — Tue, 13 Feb 2007 19:46:55 +0000

Na spletnem naslovu:

http://www.zrc-sazu.si/pravopis/pdf/LK_Toporisic_r32.pdf

lahko najdete predavanje akad. dr. J. Toporišica v Lingvisticnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani decembra 2001, na temo šestega slovenskega pravopisa.

Genealoško drevo jezikovnih družin in jezikov

jezikoslovec — Thu, 04 Jan 2007 22:26:07 +0000

Na spletni strani:

http://www.teachersparadise.com/ency/sl/wikipedia/j/je/jezikovne_drua_ine_in_jeziki.html

je moč najti koristno genealoško drevo jezikovnih družin in jezikov, med drugim tudi slovanskih.